Vse se je začelo z 12 hrvaških družin ... Za razliko od Cresa so na otoku Lošinj do 13. st. v glavnem pasli živino, v glavnem ovce in na njem ni živel nihče. Prvi prebivalci Lošinja se omenjajo leta 1280, ko je na območje današnjega Velega Lošinja prišlo 12 hrvaških družin. To je bilo Velo Selo, predvideva pa se, da je kasneje nastalo Malo Selo na področju zaliva Sv. Martin, saj so bili tudi ostali kraji na vzhodni strani otoka. Glavna dejavnost tedanjega prebivalstva je bila živinoreja, saj kraj, kamor so se priselili, ni bilo primerno za razvoj poljedelstva. Prvi prebivalci Lošinja so znali govoriti samo hrvaško in tako s prebivalci Osorja, tedanjimi prebivalci glavnega mesta, poslovali samo ob pomoči tolmačev. Glede na to, da je bil Osor glavno središče, se je Lošinj razvijal počasi, intenzivnejši razvoj pa se je začel v 18. st., ko so se prebivalci začeli ukvarjati z ribištvom in pomorstvom. Pomorski otok V tem obdobju je moč Benečanov na teh področjih slabela, razvijala pa se je Avstrija, ki je leta 1717 razglasila prosto plovbo na Jadranu. V tem času sta imela Mali in Veli Lošinj že več kot 105 trgovskih ladij, tik pred koncem beneške oblasti leta 1796 pa so imeli Cres, Mali in Veli Lošinj 101 ladij na jadra za dolgo plovbo. S koncem bitke pri Austerlitzu leta 1805 so otoki znova prišli pod francosko oblast. Takrat so se izboljšale gospodarske razmere na otokih: gradijo se ceste Osor - Cres in Osor - Veli Lošinj, pričelo se je z načrtovanim pogozdovanjem puste zemlje, razvija se živinoreja, urejajo hiše, delajo rastlinjaki ipd.. Industrializacija in ladjedelništvo Sredi 19. st. je bil Lošinj že oblikovana industrijsko-kapitalistična celina, mesto Mali Lošinj pa je leta 1844 štel 5300 prebivalcev (kot tedanji Beograd). Mesto je imelo 6 ladjedelnic, po številu zgrajenih ladij na jadra dolge plovbe (21 ladij) je bilo leta 1868 na drugem mestu, za Trstom, v ladjedelništvu Avstro-ogrske monarhije. Vrtoglavi vzpon lošinjskega ladjarstva in ladjedelništva je brez dvoma eno od najpomembnejših dejstev v zgodovini pomorstva na vzhodnem Jadranu. Vendar je bil nadaljnji napredek kljub temu zaustavljen, saj so je pojavili močnejši in hitrejši parniki in tukaj je Lošinj izgubil svojo pozicijo. Turizem prevladuje Vendar pa vse to ni pomenilo konec razvoja Lošinja. Lošinj je s svojo blagodejno klimo prepoznaven kot kraj, ki je primeren za zdravljenje bolezni dihalnih organov in se je začel razvijati v smeri turizma. Eden, ki je za to najbolj zaslužen, je sigurno Ambroz Haračić, ki je bil med prvimi, ki so prepoznali blagodejnost lošinjske klime. Po njegovi zaslugi in po zaslugi skupine zdravnikov z dunajske medicinske fakultete se je vsa svetovna pozornost usmerila v Lošinj,kot destinacijo, ki je primerna za klimatsko terapijo. V tej smeri se je Lošinj razvijal vse do danes in se bo še naprej razvijal kot turistična destinacija. Zgodovina kampiranja na otoku Lošinju: kamp Čikat se omenja že davnega leta 1955, ko so na področje gozda Čikat prispeli prvi gosti s šotori in dojeli prednosti kampiranja v borovem gozdu tik ob morju. kamp Baldarin - prvi kamperji so bili gosti iz Maribora, ki so prispeli leta 1969. kamp Bijar - zahvaljujoč francoskim gostom, ki so postavili prve šotore in leta 1964 zgradili sanitarni objekt, je kampiranje v Osorju pričelo s svojo tradicijo. Po tem so sem prihajali mladi nemški kamperji.