Pomorščaka dediščina Prvi znani prebivalci otoka so bili Liburni, ki so ta področja naseljevali od 7. st. pr. Kr. Liburni, ki so bili izvrstni pomorci, so prepoznali prednosti dveh področij – Osorskega kanala in področja creškega pristanišča. Tu so ustanovili prva naselja – Apsoros (Osor) in Crepsa (Cres). Še danes je v veljavi prepričanje, so že Liburni prekopali umetni kanal, ki loči otoka Cres in Lošinj, da bi lahko morski promet po severnem Jadranu hitreje potekal.
Del grške mitologije Grški pisani viri navajajo, da se je creško-lošinjsko otočje v tem obdobju imenovalo Apsyrtides nesoi (Osorski otoki), to ime pa je povezano s še eno od najbolj zanimivih zgodba, ki so vezane na to otočje. Zgodba pravi, da so pomorci Argonavti na čelu z Jazonom ukradli kralju Ejetu zlato runo in hči Medejo, zato so morali bežati pred pregonom kraljevega sina Apsirta. Na koncu, ko jih je pri Osorju dohitel, sta ga Jazon in Medeja s prevaro ubila in od delov njegovega telesa so nastali Apsirtovi otoki – Apsyrtides.
Rimljani so prišli in Osor prihaja do izraza V času Rimljanov je bilo osorsko pomorstvo v svojem vzponu in Osor je postal pomembno pomorsko in trgovsko središče severnega Jadrana. V tem času je imel Osor vse značilnosti rimskega mesta: forum, hram, gledališče in druge javne zgradbe. Tudi po padcu Zahodnega Rimskega Cesarstva Osor ni izgubil na pomenu. Ravno nasprotno, takrat so bila potovanja po morju bolj varna kot po kopnem, zato je bil Osor v 5. in 6. st. in še dalje pomembno pomorsko središče. Cres se v rimskih virih omenja kot Crexa, Crexi ali Crepsa. Bil je pomemben zaradi dobrega in zaščitenega pristanišča, rodovitne okolice in bližine Istre. Na osnovi legende o Apsirtu in nahajališča grških amfor lahko zaključimo, da sta bili mesti Cres in Osor mesti z razvitimi čezmorskimi trgovskimi povezavami. Glede na to, da je bil Osor pomembno pomorsko središče, okoli njega pa so pogosto potekale vojne je zaradi le-teh Osor izgubljal na svoji moči in postopno propadal. Najhitrejši padec je doživel v vojnah med Genovo in Benečani leta 1377. Po padcu postane glavno središče otoka in oporišče beneške oblasti Cres, kar mu je zagotovilo hiter razvoj in ekonomski napredek. Nedolgo zatem je imel Cres 2000 prebivalcev, Osor pa samo še 500.
Benetke in Avstrijci V 16., 17. in 18. stoletju so se na otokih pogosto menjavale različne oblasti, od Benečanov, do Francozov in na koncu Avstrijcev. Prebivalci so se ukvarjali z ribištvom, z izvozom lesa pa se je začel razvoj ladjarstva in to je bila smer, v katero se je razvijal Cres. V creškem pristanišču je bilo moč videti veliko ladij, ki so prevažale vino, ribo, živino, olje in les. Z vladavino Avstrijcev, ki se je pričela leta 1814, je sledilo obdobje dolgo pričakovanega miru in otočani so se usmerili v pomorstvo. Danes je Cres tipično sredozemsko majhno mesteca s številnimi uličicami in stopnicami ter ostanki pretežno beneške kulture. Mesto Cres šteje 2500 prebivalcev.